fbpx

Med ločimo tudi glede na njegov izvor:

– cvetlični med ali med iz nektarja – pridobljen je iz nektarja cvetov.

  • Aroma cvetličnega medu se razlikuje od arome gozdnih medov.
  • Ima vonj in aromo cvetlice iz katere izhaja.
  • Okus je običajno slajši kot pri gozdnem medu.
  • Barva je običajno svetlejša kot pri gozdnih vrstah medu.
  • V cvetličnem medu je prisotno precej cvetnega prahu, na osnovi katerega tudi določimo vrsto medu z mikroskopsko analizo.

– med iz mane ali gozdni med – pridobljen je predvsem iz izločkov insektov na živih delih rastlin ali izločkov živih delov rastlin.

  • Mano izločajo jo žuželke (listne uši, kaparji, medeči škržat), ki se hranijo s floemskimi sokovi dreves. V njihovem prebavnem traktu pride do pretvorbe sladkorjev in beljakovin rastlinskega soka z encimi.
  • Organizem teh žuželk vsrka le majhen delež potrebnih snovi, predvsem sladkorjev (5-10%), preostanek pa ušica izbrizga na zadku v obliki sladke kapljice.
  • Medeno roso ali mano v obliki lepljivih kapljic najdemo na listih različnih dreves (jelke, smreke, macesna, hrasta, bora, kostanja, vrbe, bukve, lipe, javorja, jesena itd.
  • Od cvetličnega se razlikuje po gostoti (je bolj moten in temnejši) in sestavi.
  • Vonj je različen glede na vrsto mane.
  • V ustih se težko raztaplja.

Sorte medu, ki ga pridelamo v Sloveniji so:

  • akacijev med
  • cvetlični med
  • smrekov med
  • hojev med
  • kostanjev med
  • gozdni med
  • lipov med
  • med oljne ogrščice.

    Poznamo pa tudi škržatov med, regratov, javorjev, češnjev, hrastov, ajdov in žajbljev med ter med oljne repice.