Čebelarjenje sega v čas po zadnji ledeni dobi, saj so se takrat razvile prve pasme medonosne čebele. Prve dokaze o ukvarjanju s čebelami najdemo na jamskih slikah pred več kot 10.000 let pred našim štetjem. Začetki čebelarstva so se pričeli z odtujevanjem medu čebelam, saj je človek pričel med uporabljati kot posladek. Sčasoma ljudje čebel niso več uničevali, da bi prišli do medu, pač pa so odvzeli le del sladkih zalog. Najprej so ljudje pričeli s prenosom čebel iz njihovega doma v bližino naselij. S tem so čebele postale spremljevalec ljudi, ki so jih odnesli s sabo na novo osvojena ozemlja.
Čebelarstvo se je razvijalo skupaj z naprednimi civilizacijami, večinoma v mediteranskem krogu (Egipt, Grčija, Rim). Tu so nastali tudi prvi od človeka narejeni panji. Osnovni material je bilo blato, včasih tudi glina. Panji so bili valjaste oblike, uporabljali so jih v ležečem položaju. Ti panji so že omogočali odvzem medu in voska brez ubijanja čebel. Podobne panje so uporabljali tudi v antični Grčiji.